EN 50126-1:1999

SLOVENSKI SIST EN 50126-1
STANDARD
februar 2001
Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti, razpoložljivosti,

vzdrževalnosti in varnosti (RAMS)
– 1. del: Osnovne zahteve in generični procesi

Railway applications – The specification and demonstration of Reliability,

Availability, Maintainability and Safety (RAMS)

– Part 1: Basic requirements and generic process

Applications ferroviaires – Spécification et démonstration de la fiabilité, de la

disponibilité, de la maintenabilité et de la sécurité (FDMS)

– Partie 1: Exigences de base et procédés génériques

Bahnanwendungen – Spezifikation und Nachweis der Zuverlässigkeit,

Verfügbarkeit, Instandhaltbarkeit, Sicherheit (RAMS)
– Teil 1: Grundlegede Anforderungen und genereller Prozess

Referenčna oznaka
ICS 91.120.40 SIST EN 50126-1:2001 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 70

© 2010-12 Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 50126-1 : 2001
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50126-1 (sl), Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti,
razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti (RAMS) – 1. del: Osnovne zahteve in generični procesi,
2001, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN 50126 (en),
Railway applications – The specification and demonstration of Reliability, Availability, Maintainability and
Safety (RAMS) – Part 1: Basic requirements and generic process, 1999, in popravku k EN 50126:1999,
maj 2006.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 50126-1:1999 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CLC/TC 9X Električne in elektronske naprave za železnice.

Slovenski standard SIST EN 50126-1:2001 je prevod angleškega besedila evropskega standarda EN
50126-1:1999. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilno
izvirno besedilo evropskega standarda v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil
tehnični odbor SIST/TC ŽEN.
Odločitev za izdajo tega standarda je na svoji seji dne 24. oktobra 2000 sprejel tehnični odbor
SIST/TC ŽEN.
ZVEZE S STANDARDI
S privzemom tega standarda veljajo naslednje zveze:
SIST EN ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)
SIST EN 50128:2002 Železniške naprave – Komunikacijski, signalni in procesni sistemi –
Programska oprema za železniške krmilne in zaščitne sisteme
SIST EN 50129:2003 Železniške naprave – Komunikacijski, signalni in procesni sistemi –
Signalno-varnostni elektronski sistemi
SIST EN 61508 serija Funkcijska varnost električnih/elektronskih/programirljivih elektronskih
varnostnih sistemov
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem evropskega standarda EN 50126-1:1999

OPOMBE
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta evropski standard je enakovreden EN 50126-1:1999 in je objavljen z dovoljenjem
CENELEC
Rue de Stassart 35
1050 Bruselj
Belgija
This europian standard is identical with EN 50126-1:1999 and is published with the permission of
CENELEC
Rue de Stassart 35
B-1050 Brussels
Belgium
II
SIST EN 50126-1 : 2001
EVROPSKI STANDARD EN 50126-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM september 1999
ICS 29.280; 45.020
Slovenska izdaja
Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti, razpoložljivosti,
vzdrževalnosti in varnosti (RAMS) – 1. del: Osnovne zahteve in generični
procesi
Railway applications – The Applications ferroviaires – Bahnanwendungen – Spezifikation
specification and demonstration of Spécification et démonstration de la und Nachweis der Zuverlässigkeit,
Reliability, Availability, Maintainability fiabilité, de la disponibilité, de la Verfügbarkeit, Instandhaltbarkeit,
and Safety (RAMS) – Part 1: Basic maintenabilité et de la sécurité Sicherheit (RAMS) – Teil 1:
requirements and generic process (FDMS) – Partie 1: Exigences de Grundlegede Anforderungen und
base et procédés génériques genereller Prozess

Ta evropski standard je CENELEC sprejel dne 1998-10-01. Člani CENELEC morajo izpolnjevati
določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta evropski standard sprejet
kot nacionalni standard brez kakršnihkoli sprememb.

Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članih CENELEC.

Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CENELEC na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CENELEC so nacionalni elektrotehniški komiteji za standardizacijo v elektrotehniki Avstrije,
Belgije, Češke republike, Danske, Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga,
Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CENELEC
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
European Committee for Electrotechnical Standardisation
Europäisches Komitee für Elektrotechnische Normung
Comité Européen de Normalisation Electrotechnique

Centralni sekretariat: rue de Stassard 35, B – 1050 Brussels

© 1999 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENELEC Ref. oznaka EN 50126-1:1999 E

SIST EN 50126-1 : 2001
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CENELEC TC 9X, Električne in elektronske aplikacije
na železnicah.
Besedilo osnutka je bilo predloženo v formalno glasovanje in potrjeno pri CENELEC kot
EN 50126 dne 10. 1. 1998.
Določena sta bila naslednja datuma:

– zadnji datum, do katerega mora biti EN privzet na nacionalni ravni
bodisi z objavo istovetnega nacionalnega standarda ali z njegovo
razglasitvijo (dop) 2000-04-01
– zadnji datum umika nacionalnih standardov, ki so v nasprotju z EN (dow) 2000-04-01

Kot pomoč uporabnikom pri uporabi standarda za varnost in upravljanje delovanja RAM pri postopku
naročanja železniških vozil se pripravljata naslednji vodili:

CLC/TR 50126-2  Vodilo za uporabo EN 50126-1 za varnost
CLC/TR 50126-3  Vodilo za uporabo EN 50126-1 za RAMS železniških vozil

Dodatki, ki so označeni kot »normativni«, so obvezni del standarda.

Dodatki, ki so označeni kot »informativni«, so dodani le kot informacija.

V tem standardu so dodatki od A do E informativni.

V pripravi.
SIST EN 50126-1 : 2001
VSEBINA Stran
Uvod .5
1 Področje uporabe .5
2 Zveza s standardi .6
3 Definicije .6
4 RAMS na področju železnic .10
4.1 Uvod .10
4.2 RAMS na področju železnic in kakovost storitve .11
4.3 Elementi RAMS na področju železnic .11
4.4 Dejavniki, ki vplivajo na RAMS na področju železnic.13
4.5 Doseganja zahtev RAMS na področju železnic .18
4.6 Tveganje.19
4.7 Varnostna celovitost .22
4.8 Koncept “odpovedno varno” .23
5 Upravljanje RAMS na področju železnic .24
5.1 Splošno.24
5.2 Življenjski cikel sistema .24
5.3 Uporaba tega standarda.30
6 Življenjski cikel RAMS .32
6.1 Faza 1: Koncept .32
6.2 Faza 2: Definicija sistema in pogojev uporabe.33
6.3 Faza 3: Analiza tveganja .36
6.4 Faza 4: Sistemske zahteve .38
6.5 Faza 5: Dodelitev sistemskih zahtev.42
6.6 Faza 6: Snovanje in izvajanje.43
6.7 Faza 7: Proizvodnja.45
6.8 Faza 8: Vgradnja .46
6.9 Faza 9: Potrditev sistema (vključno odobritev varnosti in prevzemne aktivnosti) .47
6.10 Faza 10: Prevzem sistema.49
6.11 Faza 11: Obratovanje in vzdrževanje.50
6.12 Faza 12: Nadzor sposobnosti.51
6.13 Faza 13: Spremembe in obnova sposobnosti.52
6.14 Faza 14: Izločitev iz obratovanja in odstranitev .53
Dodatek A (informativni): Osnutek specifikacije RAMS - primer.55
Dodatek B (informativni): Program RAMS.60
Dodatek C (informativni): Primeri parametrov za železnico.64
Dodatek D (informativni): Primeri nakaterih načel sprejemljivega tveganja.66
Dodatek E (informativni): Odgovornosti v okviru procesa RAMS skozi življenjski cikel.70
Slike
Slika 1: Kakovost storitve in RAMS na področju železnic.11
SIST EN 50126-1 : 2001
Slika 2: Medsebojne povezave elementov RAMS na področju železnic .12
Slika 3: Učinki odpovedi v sistemu .13
Slika 4: Vplivi na RAMS.14
Slika 5: Dejavniki, ki vplivajo na RAMS na področju železnic.15
Slika 6: Primer sheme vzrok/učinek .18
Slika 7: Certificirani proizvodi v varnostnih sistemih .23
Slika 8: Življenjski cikel sistema .25
Slika 9: Naloge v zvezi s projektnimi fazami (stran 1 od 2).26
Slika 9: Naloge v zvezi s projektnimi fazami (stran 2 od 2).27
Slika 10: Prikaz “V“.29
Slika 11: Preverjanje in potrditev .30
Slika 12: Inženiring in upravljanje RAMS v procesu izvajanja sistema .32
Preglednice
Preglednica 1: Kategorije odpovedi RAM.19
Preglednica 2: Pogostost nastopa nevarnih dogodkov.20
Preglednica 3: Stopnja resnosti nevarnosti.20
Preglednica 4: Matrika pogostost-posledica.20
Preglednica 5: Kakovostne kategorije tveganja .21
Preglednica 6: Tipični primer vrednotenja tveganja in prevzem tveganja .21
Preglednica B.1: Primer zasnove osnovnega programa RAMS .61
Preglednica C.1: Primeri parametrov zanesljivosti.64
Preglednica C.2: Primeri parametrov vzdrževalnosti .64
Preglednica C.3: Primeri parametrov razpoložljivosti.65
Preglednica C.4: Primeri parametrov logistične podpore.65
Preglednica C.5: Primeri parametrov varnosti.65

SIST EN 50126-1 : 2001
Uvod
Ta evropski standard predpisuje železniškim upravam in železniški podporni industriji na področju
Evropske unije proces, ki bo sposoben izvajati dosleden pristop k upravljanju zanesljivosti,
razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti, označen s kratico RAMS. Procesi za specifikacijo in prikaz
zahtev RAMS so temelj tega standarda. Ta evropski standard je namenjen pospeševanju skupnega
razumevanja in pristopa k upravljanju RAMS.

Ta evropski standard lahko železniške uprave in železniška podporna industrija uporabljajo
sistematično skozi vse faze življenjskega cikla železniškega obratovanja, za razvoj specifičnih zahtev
RAMS na področju železnic in za doseganje skladnosti s temi zahtevami. Pristop na sistemski ravni, ki
ga določa ta standard, omogoča ocenjevanje medsebojnega vpliva RAMS med elementi kompleksnih
železniških aplikacij.
Ta evropski standard spodbuja sodelovanje med železniškimi upravami in železniško podporno
industrijo v okviru različnih nabavnih strategij, pri doseganju optimalne kombinacije RAMS in stroškov
za železniške aplikacije. Sprejem tega evropskega standarda bo podprl načela skupnega evropskega
trga in olajšal medobratovalnost evropskih železnic.

Proces, določen v tem evropskem standardu, predpostavlja, da je politika železniške uprave in
podporne industrije na takšni poslovni ravni, ki obravnava kakovost, sposobnost in varnost. Pristop,
opredeljen v tem standardu, je skladen z uporabo zahtev vodenja kakovosti, ki jih vsebuje skupina
mednarodnih standardov ISO 9000.

1 Področje uporabe
1.1 Ta evropski standard:
– določa RAMS glede zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti ter njihovih medsebojnih
vplivov;
– določa proces, ki temelji na življenjskem ciklu sistema in njegovih nalogah, za upravljanje RAMS;
– omogoča učinkovit nadzor in upravljanje nasprotij med elementi RAMS;
– določa sistematični proces za specificiranje zahtev za RAMS in prikaz, da so te zahteve dosežene;
– usmerja značilnosti železnic;
– ne določa ciljev RAMS, količin, zahtev ali rešitev za posamezne železniške aplikacije;
– ne specificira zahtev za doseganje zanesljivosti sistema;
– ne določa vlog ali procesov v zvezi s certifikacijo železniških proizvodov glede zahtev tega standarda;
– ne določa procesa potrditve pri varnostnem organu.

1.2 Ta evropski standard se uporablja:
– za specifikacijo in prikaz RAMS za vse železniške aplikacije in na vseh ravneh teh aplikacij, kadar
je to ustrezno, od kompletnih železniških prog do glavnih sistemov znotraj železniške proge in za
posamezne in kombinirane podsisteme in komponente znotraj teh glavnih sistemov, vključno s
tistimi, ki vsebujejo programsko opremo, še posebej:
– za nove sisteme;
– za nove sisteme, ki so vključeni v obstoječe sisteme v obratovanju pred pripravo tega
standarda, čeprav ni splošno uporaben za druge vidike obstoječega sistema;
– pri spremembah obstoječih sistemov v obratovanju pred pripravo tega standarda, čeprav ni
splošno uporaben za druge vidike obstoječega sistema;
– pri vseh ustreznih fazah uporabe življenjskega cikla;
– za uporabo v železniških upravah in podporni železniški industriji.
OPOMBA: Navodilo o uporabnosti je podano v zahtevah tega standarda.
SIST EN 50126-1 : 2001
2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij.
Sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega standarda upoštevajo poznejša dopolnila ali
spremembe katerekoli od navedenih publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj.
Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije.

EN ISO 9001:1994 Quality systems – Model for quality assurance in design, development,
production, installation and servicing
EN ISO 9002:1994 Quality systems – Model for quality assurance in production, installation and servicing
EN ISO 9003:1994 Quality systems – Model for quality assurance in final inspection and test
(∗)
EN 50128 Railway applications – Software for railway control and protection systems
ENV 50129:1998 Railway applications – Safety related electronic systems for signalling
IEC 60050(191):1990 International Electrotechnical vocabulary – Chapter 191: Dependability and quality
of service
IEC 61508 (series) Functional safety of electrical/electronic/programable electronic safety-related
systems
3 Definicije
V tem standardu se uporabljajo naslednje definicije.

3.1
dodelitev (apportionment)
proces, pri katerem so elementi sistema RAMS razdeljeni med različnimi točkami, ki vključujejo sistem
pri pripravi posameznih ciljev

3.2
ocenitev (assessment)
izvajanje raziskovanja z namenom pridobiti sodbo, ki temelji na dokazih o primernosti proizvoda

3.3
presoja (audit)
sistematičen in neodvisen pregled za odločitev o tem, ali postopki, ki so specificirani v zahtevah
proizvoda, ustrezajo načrtovanim razvrstitvam, ali so implementirani učinkovito in ali so primerni za
doseganje določenih ciljev
3.4
razpoložljivost (availability)
stanje proizvoda, v katerem je sposoben opravljati zahtevane funkcije pod danimi pogoji v določenem
časovnem obdobju ali v določenem časovnem intervalu s predpostavko, da so zagotovljeni zahtevani
zunanji viri
3.5
prevzemne aktivnosti (commissionning)
skupni izraz za aktivnosti, ki se izvajajo pri pripravi sistema ali proizvoda za prikaz, da dosega
specificirane zahteve
3.6
sestavljena odpoved (common case failure)
odpoved, ki je posledica dogodka(-ov), ki povzročijo hkratnost odpovednih stanj dveh ali več
komponent, ki vodijo k temu, da sistem odpove opravljanje svoje zahtevane funkcije

(∗)
V pripravi.
SIST EN 50126-1 : 2001
3.7
skladnost (compliance)
prikaz tega, da karakteristika ali lastnost proizvoda izpolnjuje postavljene zahteve

3.8
upravljanje konfiguracije (configuration management)
disciplina, ki izvaja tehnične in administrativne usmeritve in nadzira identifikacijo in dokumentacijo
funkcionalnih in fizikalnih karakteristik konfiguracijskega predmeta, nadzira spremembe teh njegovih
karakteristik, zapisuje in poroča o spremembah procesnega in implementacijskega statusa in dokazuje
skladnost s specificiranimi zahtevami

3.9
korektivno vzdrževanje (corrective maintenance)
vzdrževanje, ki se izvaja po prepoznavanju odpovedi in je namenjeno temu, da se proizvod vrne v
stanje, v katerem je sposoben opravljati zahtevano funkcijo

3.10
odvisna odpoved (dependent failure)
odpoved po nizu dogodkov, katere verjetnost ne more biti izražena kot enostavni zmnožek nepogojnih
verjetnosti posameznih dogodkov

3.11
čas nerabnosti (down time)
časovni interval, v katerem je proizvod v stanju neuporabnosti
(IEC 60050(191))
3.12
vzrok odpovedi (failure cause)
okoliščine med oblikovanjem, izdelavo ali uporabo, ki so privedle do odpovedi
(IEC 60050(191))
3.13
način odpovedi (failure mode)
predvideni ali opaženi rezultati vzroka odpovedi na določenem delu v zvezi z obratovalnimi
okoliščinami v času odpovedi
3.14
pogostost odpovedi (failure rate)
limita, če obstaja, razmerja med pogojno verjetnostjo, da v časovnem obdobju, T, odpoved proizvoda
pade v dani časovni interval (t, t + ∆t), in med dolžino tega intervala, ∆t, ko ∆t gre proti nič, podaja, da je
predmet v neoporečnem funkcionalnem stanju na začetku časovnega intervala

3.15
način odpovedi (fault mode)
eno od možnih stanj za dano zahtevano funkcijo proizvoda, ki je v stanju odpovedi
(IEC 60050(191)
3.16
drevesna struktura analize odpovedi (fault tree analysis)
analiza, ki določa, katera oblika odpovedi proizvoda, podproizvoda ali zunanjih dogodkov ali njihova
kombinacija lahko povzroči določen način odpovedi proizvoda, prikazana v obliki drevesne strukture
odpovedi
3.17
nevarnost (hazard)
fizična situacija s potencialno možnostjo človeške poškodbe

SIST EN 50126-1 : 2001
3.18
seznam nevarnosti (hazard log)
dokument, v katerem so zapisane ali navedene vse privzete varnostne aktivnosti, prepoznane
nevarnosti, opravljene odločitve in rešitve, poznan tudi kot »Safety log« (ENV 50129)

3.19
logistična podpora (logistic suport)
viri, oblikovani in organizirani za obratovanje in vzdrževanje sistema na specificirani stopnji
razpoložljivosti ob zahtevanih stroških življenjskega cikla

3.20
vzdrževalnost (maintainability)
verjetnost, da bo dana vzdrževalna aktivnost za nek del pod danimi pogoji uporabe lahko izvedena v
določenem časovnem intervalu, kadar se vzdrževanje izvaja pod določenimi pogoji in ob uporabi
določenih postopkov in virov
(IEC 60050(191))
3.21
vzdrževanje (maintenance)
kombinacija vseh tehničnih in administrativnih aktivnosti, vključno z nadzornimi aktivnostmi, namenjenimi
temu, da se proizvod obdrži v stanju, v katerem lahko opravlja zahtevano funkcijo, ali se ponovno vrne v
takšno stanje
(IEC 60050(191))
3.22
politika vzdrževanja (maintenance policy)
opis medsebojnih odvisnosti med ravnjo vzdrževanja, pogodbenimi stopnjami in stopnjami vzdrževanja,
ki se uporabljajo za vzdrževanje enega dela
(IEC 60050(191))
3.23
poslanstvo (mission)
objektivni opis osnovnih nalog, ki jih opravlja sistem

3.24
opis poslanstva (mission profile)
očrt pričakovanega obsega in variacij nalog z upoštevanjem parametrov, kot so npr. čas, tovor, hitrost,
razdalja, zaustavitve, predori itd., v obratovalnem delu življenjskega cikla

3.25
preventivno vzdrževanje (preventive maintenance)
vzdrževanje, ki se izvaja v predhodno določenih intervalih ali skladno s predpisanimi merili in je
namenjeno zmanjševanju verjetnosti nastopa odpovedi ali degradaciji delovanja nekega predmeta
(IEC 60050(191))
3.26
železniška uprava (railway authority)
organ s popolno odgovornostjo za urejanje železniškega sistema
OPOMBA: Odgovornosti železniške uprave za celotni sistem ali njegov del in aktivnosti v življenjskem ciklu so včasih
porazdeljene med enim ali več organi ali entitetami. Na primer:
− lastnik(-i) enega ali več delov sistema in njihovi zastopniki (upravljavci);
− operator sistema;
− vzdrževalec(-i) enega ali več delov sistema itd.
Takšne delitve temeljijo na statusnih instrumentih ali pogodbenih sporazumih. Take odgovornosti naj bodo zato
točno določene v zgodnjih stopnjah življenjskega cikla sistema.

SIST EN 50126-1 : 2001
3.27
železniška podporna industrija (railway support industry)
splošni izraz, ki označuje skrbnika(-e) vseh železniških sistemov, njegovih podsistemov ali delov in
komponent
3.28
program RAM (RAM program)
dokumentiran niz časovno vodenih aktivnosti, virov in dogodkov, ki nudijo implementacijo organizacijske
strukture, odgovornosti, postopkov, aktivnosti, zmožnosti in virov, ki skupaj zagotavljajo, da bo nek del
izpolnil dane zahteve RAM skladno z dano pogodbo ali projektom
(IEC 60050(191)
3.29
RAMS (RAMS)
kratica, ki pomeni kombinacijo zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti

3.30
zanesljivost (reliability)
verjetnost, da bo nek del izvajal zahtevano funkcijo pod danimi pogoji v določenem časovnem intervalu (t , t )
1 2
(IEC 60050(191))
3.31
porast zanesljivosti (reliability growth)
karakteristični pogoj pri progresivnem izboljševanju merjene lastnosti zanesljivosti nekega dela
(IEC 60050(191))
3.32
popravilo (repair)
tisti del korektivnega vzdrževanja, pri katerem so na sestavnem delu aktivnosti izvedene ročno
(IEC 60050(191))
3.33
obnova (restoration)
dogodek, kadar nek del po odpovedi ponovno pridobi sposobnost opravljanja zahtevane funkcije

3.34
tveganje (risk)
razmerje med verjetnostjo nastopa nevarnosti, ki povzroči škodo, in stopnjo resnosti poškodbe

3.35
varnost (safety)
varno stanje brez nesprejemljivih škodnih tveganj

3.36
primer varnosti (safety case)
dokumentiran prikaz, da proizvod izpolnjuje vse specificirane varnostne zahteve

3.37
varnostna celovitost (safety integrity)
verjetnost sistema, da zadovoljivo izpolnjuje zahtevane varnostne funkcije pod določenimi pogoji v
določenem časovnem obdobju
3.38
stopnja varnostne celovitosti (safety integrity level (SIL))
ena od številnih določenih diskretnih stopenj za specificiranje zahtev varnostne celovitosti varnostnih
funkcij, ki so dodeljene varnostnim sistemom. Stopnja varnostne celovitosti z najvišjo številko ima
najvišjo vrednost varnostne celovitosti
SIST EN 50126-1 : 2001
3.39
varnostni načrt (safety plan)
dokumentiran niz časovno vodenih aktivnosti, virov in dogodkov, ki omogoča implementacijo
organizacijske strukture, odgovornosti, postopkov, aktivnosti, sposobnosti in virov, ki skupaj
omogočajo, da bo nek del zagotavljal varnostne zahteve ustrezno z dano pogodbo ali projektom

3.40
varnostni organ (safety regulatory authority)
ponavadi urad nacionalne vlade, ki je odgovoren za postavitev ali usklajenost varnostnih zahtev za
železnico in zagotavlja, da železnica ravna v skladu z zahtevami

3.41
življenjski cikel sistema (system lifecycle)
aktivnosti, ki nastopajo med časovnim obdobjem od začetka, ko je sistem zasnovan, in do konca, ko
sistem ni več na voljo za uporabo, je neuporaben in se odstrani

3.42
sistematične odpovedi (systematic failures)
odpovedi zaradi napak v katerikoli varnostni aktivnosti v življenjskem ciklu v vsaki fazi, ki povzroča
izpad pri določeni posebni kombinaciji vhodnih veličin ali pod določenimi posebnimi okoljskimi pogoji

3.43
dopustno tveganje (tolerable risk)
najvišja stopnja tveganja proizvoda, ki ga dopušča železniška uprava

3.44
potrditev (validation)
potrditev s preskusom in predložitvijo nepristranskih dokazov, da so bile izpolnjene posamezne
zahteve za specifično namensko rabo

3.45
preverjanje (verification)
potrditev s preskusom in pripravo nepristranskih dokazov, da so bile izpolnjene specificirane zahteve

OPOMBA: Za pojasnitev razlik med preverjanjem in potrditvijo glej sliki 11 in 5.2.9.

4 RAMS na področju železnic
4.1 Uvod
4.1.1 Točka 4 tega standarda podaja osnovne informacije o RAMS in inženiringu RAMS. Namen te
točke je oskrbeti bralca z zadostnimi osnovnimi informacijami za uporabo učinkovite aplikacije
tega standarda za železniški sistem.

4.1.2 RAMS na področju železnic je glavni prispevek h kakovosti storitev, ki ga omogoča železniška
uprava. Železniški RAMS določajo različni prispevni elementi, zato ima ta točka tega
evropskega standarda naslednjo strukturo:
a) podtočka 4.2 preverja odnos med železniškim RAMS in kakovostjo storitve;
b) podtočka 4.3 preverja vidike železniškega RAMS, in sicer:
– elemente RAMS;
– dejavnike, ki vplivajo na RAMS, in načine za doseganje RAMS;
– celovitost tveganja in varnosti.

4.1.3 Kjer je mogoče, so v tej točki uporabljeni mednarodni izrazi, kjer pa so zahtevani novi izrazi ali kjer
so bili priznani izrazi prirejeni posebej za železniško uporabo, so določeni v točki 3 tega standarda.

SIST EN 50126-1 : 2001
4.1.4 V okviru tega standarda je za prikaz zrušitve katerekoli kompletne aplikacije v njenih sestavnih
delih uporabljena delitev »sistem, podsistem, komponenta«. Natančne meje vsakega izraza
(sistem, podsistem, komponenta) bodo odvisne od specifične aplikacije.

4.1.5 Sistem je lahko opredeljen kot sestav podsistemov in komponent, ki so med seboj povezani na
organiziran način, da se doseže specificirana funkcionalnost. Funkcionalnost je dodeljena
podsistemom in komponentam v sistemu in obnašanje in stanje sistema se spremenita, če se
spremeni funkcionalnost podsistema ali komponente. Sistem odgovarja na vhodne veličine in
na izhodu daje ustrezne izhodne veličine pri sodelovanju z okoljem.

4.2 RAMS na področju železnic in kakovost storitve

4.2.1 Ta točka uvaja povezavo med RAMS in kakovostjo storitve nekega podjetja.

4.2.2 RAMS je karakteristika sistema pri dolgotrajnem obratovanju in se doseže z uporabo
vzpostavljenih konceptov inženiringa, metod, orodij in tehnik skozi celoten življenjski cikel
sistema. Sistem RAMS se lahko označi kot indikator kakovosti in količine, ki kaže, da sistem ali
podsistemi in komponente, ki jih sistem vsebuje, lahko vodijo do funkcije, kot je bila
specificirana, in je oboje razpoložljivo in varno. Sistem RAMS je v okviru tega evropskega
standarda kombinacija zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti (RAMS).

4.2.3 Cilj železniškega sistema je varno doseči opredeljeno stopnjo železniškega prometa v
določenem času. Železniški RAMS opisuje zaupanje, s katerim sistem lahko zagotovi ta cilj.
Železniški RAMS ima jasen vpliv na kakovost storitve, ki jo nudi kupcu (naročniku). Na kakovost
storitve vplivajo druge karakteristike, ki se nanašajo na funkcionalnost in lastnosti, na primer
pogostnost storitve, regularnost storitve in struktura voženj. To zvezo prikazuje slika 1.

Kakovost storitve
Drugi atributi
RAMS na področju železnic
Slika 1: Kakovost storitve in RAMS na področju železnic

4.3 Elementi RAMS na področju železnic

4.3.1 V tej točki je predstavljeno medsebojno vplivanje med elementi RAMS: zanesljivostjo,
razpoložljivostjo, vzdrževalnostjo in varnostjo v povezavi z železniškimi sistemi.

4.3.2 Varnost in razpoložljivost sta med seboj povezani tako, da pomanjkljivost ali slabo upravljanje
nasprotij med zahtevami varnosti in razpoložljivosti lahko prepreči doseganje zanesljivosti sistema.
Medsebojna povezava železniških elementov RAMS: zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in
varnosti je prikazana na sliki 2.
4.3.3 Cilji varnosti in razpoložljivosti storitve se lahko dosežejo le pri upoštevanju in izvajanju vseh
zahtev zanesljivosti in vzdrževalnosti in z dolgoročnim nadzorom poteka vzdrževanja in
obratovalnih aktivnosti in sistemskega okolja.

4.3.4 Varnost kot element, ki opredeljuje odpornost železniškega sistema proti vandalizmu in
nerazumnemu človeškemu obnašanju, se lahko šteje kot nadaljnja komponenta RAMS. Vendar
obravnavanje zaščite ni zajeto v tem standardu.

SIST EN 50126-1 : 2001
RAMS na področju železnic
Varnost Razpoložljivost
Zanesljivost &
Delovanje &
vzdrževalnost vzdrževanje
Slika 2: Medsebojna povezava elementov RAMS na področju železnic

4.3.5 Tehnični koncepti razpoložljivosti temeljijo na poznavanju:
a) zanesljivosti glede:
– vseh možnih oblik odpovedi sistema v specificirani aplikaciji in okolju;
– verjetnosti pojava vsake odpovedi oziroma pogostost pojava vsake odpovedi;
– učinka odpovedi na funkcionalnost sistema;
b) vzdrževalnosti glede:
– časa za izvedbo načrtovanega vzdrževanja;
– časa za odkritje, identifikacijo in lokacijo napake;
– časa za obnovo okvarjenega sistema (neplanirano vzdrževanje);
c) delovanja in vzdrževanja glede:
– vseh možnih načinov obratovanja in zahtevanega vzdrževanja skozi celoten življenjski
cikel;
– rezultatov človeškega dejavnika.

4.3.6 Tehnični koncepti varnosti temeljijo na poznavanju:
a) vseh možnih tveganj v sistemu med obratovanjem, vzdrževanjem in oblikah v okolici;
b) karakteristik vsakega tveganja glede na resnost njegovih posledic;
c) varnosti/z varnostjo povezanih odpovedi glede:
– vseh oblik sistemskih odpovedi, ki lahko vodijo do tveganja (oblike odpovedi v zvezi z
varnostjo). To je pomožni seznam vseh oblik odpovedi zanesljivosti (4.3.5 a);
– verjetnosti pojava vsake oblike odpovedi v zvezi z varnostjo;
– zaporedja in/ali hkratnosti dogodkov, odpovedi, operativnih stanj, okoljskih pogojev itd. v
aplikaciji, kar lahko povzroči nesrečo (npr. tveganje, katerega rezultat je nesreča);
– verjetnosti nastanka vsakega dogodka, odpovedi, napak, operativnih stanj, okoljskih
pogojev itd. v aplikaciji;
d) vzdrževalnosti delov, ki so v zvezi z varnostjo sistema glede:
– enostavnosti izvajanja vzdrževanja v tistih pogledih ali delih sistema ali njegovih
komponentah, povezanih s tveganjem ali oblikami odpovedi v zvezi z varnostjo;
– verjetnosti napak, ki se pojavijo med vzdrževalnimi aktivnostmi na tistih delih sistema, ki
so povezani z varnostjo;
– časa povrnitve sistema v varno stanje;

SIST EN 50126-1 : 2001
e) delovanja sistema in vzdrževanja delov v zvezi z varnostjo glede:
– vpliva človeškega dejavnika na učinkovito vzdrževanje vseh delov, ki so v zvezi z
varnostjo sistema in varnim obratovanjem sistema;
– orodja, možnosti in postopkov za učinkovito vzdrževanje delov sistema, ki so povezani z
varnostjo, in za varno obratovanje;
– učinkovitega nadzora in ukrepov, ki so povezani s tveganjem in lajšanjem njegovih posledic.

4.3.7 Odpovedi v sistemu, ki obratuje v povezavi z neko aplikacijo in z okoljem, bodo učinkovale na
obnašanje sistema. Vse odpovedi škodljivo delujejo na zanesljivost sistema, medtem ko bodo le
nekatere specifične odpovedi imele škodljiv učinek na varnost sistema v okviru posamezne
aplikacije. Okolje prav tako lahko vpliva na funkcionalnost sistema in škodi varnosti železniške
aplikacije. Te povezave so prikazane na sliki 3.

OKOLJE ŽELEZNIŠKE APLIKACIJE
Vplivi, ki negativno
delujejo na zanesljivost
Grožnje motenj
ŽELEZNIŠKI SISTEM
Učinki, ki
negativno
vplivajo na
Stanja
varnost
odpovedi
Funkcionalna Odpovedi,
povezane z
stanja
Načini
varnostjo
odpovedi
Slika 3: Učinki odpovedi v sistemu

4.3.8 Zanesljiv železniški sistem se lahko izvaja le ob spoštovanju medsebojnih učinkov elementov
RAMS v sistemu, specifikaciji in doseganju optimalnih kombinacij RAMS za sistem.

4.4 Dejavniki, ki vplivajo na RAMS na področju železnic
4.4.1 Splošno
4.4.1.1 Ta točka uvaja in opredeljuje proces podpore pri identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na
RAMS železniškega sistema, s posebnim poudarkom na vplivu človeških dejavnikov. Ti
dejavniki in njihovi učinki so vhodni podatki za specifikacijo zahtev RAMS za sisteme.
4.4.1.2 Na RAMS železniškega sistema je mogoče vplivati na tri načine: z viri odpovedi, vpeljanimi
interno v sistem v vsaki fazi njegovega življenjskega cikla (sistemski pogoji), z vzroki odpovedi,
vpeljanimi v sistem med obratovanjem (pogoji obratovanja) in z vzroki odpovedi, vpeljanimi v
sistem med vzdrževalnimi aktivnostmi (pogoji vzdrževanja). Ti vzroki lahko med seboj delujejo
vzajemno. Ta povezava je prikazana na sliki 4 in podrobno predstavljena na sliki 5.

SIST EN 50126-1 : 2001
RAMS
Pogoji
Sistemski pogoji Pogoji vzdrževanja
obratovanja
Slika 4: Vplivi na RAMS
4.4.1.3 Za izvajanje zanesljivih sistemov morajo biti dejavniki, ki lahko vplivajo na RAMS,
identificirani, njihovi vplivi ocenjeni in vzroki teh učinkov vodeni skozi celoten življenjski cikel
sistema z aplikacijo ustreznega nadzora za optimizacijo sistemskih sposobnosti.
4.4.2 Kategorije dejavnikov
4.4.2.1 Ta točka podrobno opisuje proces za določitev tistih dejavnikov, ki bodo vplivali na
uspešnost dosežkov sistema, ki sovpada s specifikacijami zahtev RAMS.

4.4.2.2 Na visoki ravni vplivajo na RAMS splošni dejavniki v vseh industrijskih aplikacijah. Slika 5
prikazuje nekaj splošnih dejavnikov, ki vplivajo na transportni sistem RAMS. Ta slika
prikazuje tudi medsebojne vplive med temi dejavniki. Za identificiranje detajlnih dejavnikov,
ki vplivajo na RAMS železniškega sistema, je treba vsak vplivni dejavnik obravnavati v okviru
specifičnega sistema.
4.4.2.3 Analiza človeških dejavnikov je glede na njihov vpliv na RAMS sistema neločljivo povezana s
»sistemskim pristopom«, ki ga zahteva ta standard.

4.4.2.4 Človeški dejavniki so lahko opredeljeni kot močan vpliv človeških karakteristik, pričakovanj in
obnašanja v sistemskem okolju. Ti dejavniki vključujejo anatomske, fiziološke in psihološke
vidike človeka. Koncepti s človeškimi dejavniki se uporabljajo pri usposabljanju za uspešno
in učinkovito opravljanje dela, pri upoštevanju človeških potreb, kot so zdravje, varnost in
zadovoljstvo pri opravljanju dela.

4.4.2.5 Železniške aplikacije praviloma vključujejo široko področje skupin ljudi, od potnikov,
operativnega osebja in osebja, ki je odgovorno za implementacijo sistema drugim, na katere
vpliva železniško obratovanje, na primer avtomobilskim šoferjem na nivojskih križiščih. Vsak
se lahko na situacije odziva na različne načine. Jasno je, da je potencialni človeški vpliv na
RAMS velik. Zato se za doseganje železniškega RAMS zahteva strožji nadzor človeških
dejavnikov skozi celotni življenjski cikel sistema, kot je to potrebno pri mnogih drugih
industrijskih aplikacijah.
4.4.2.6 Ljudi je treba obravnavati kot tiste, ki imajo sposobnost, da pozitivno prispevajo k RAMS
železniškega sistema. Za doseganje tega cilja mora biti identificiran in voden način, s
katerim lahko človeški dejavnik vpliva na RAMS na področju železnic v fazah načrtovanja in
razvoja sistema.
4.4.2.7 Medtem ko je potreba po obravnavanju človeških dejavnikov med življenjskim ciklom
izvorna, je natančen vpliv človeških dejavnikov na RAMS specifičen za aplikacijo, ki se
obravnava.
SIST EN 50126-1 : 2001
SIST EN 50126-1 : 2001
RAMS na železnicah
VARNOST RAZPOLOŽLJIVOST
OPERATIVNI POGOJI POGOJI VZDRŽEVANJA
SISTEMSKI POGOJI
Tehnične Človeški Človeški
Okoljski Namenski Postopki
Vzdržljivost
Procedure Logistika Logistika
karakteristike dejavniki dejavniki
vplivi profil vzdrževanja
Človeške Spremembe Preventivno Kurativno
Notranje Zunanje Človeške
korektivne namenskih vzdrževan vzdrževan
je je
motnje motnje napake
aktivnosti profilov
Načini Redno Pogojeno
Sistematske Naključne
prepozna- vzdrževanje vzdrževanje
odpovedi odpovedi
vanja
- Napake v - Načini
Diagnostika  Diagnostika
zahtevah obratovanja
- Ročna - Notranja
- Oblikovalne in - Okolje
- Avtomatska - Zunanja
izvedbene - Degradacija
neustreznosti zaradi
- Pomanjkljivosti v obremenitev
proizvodnji - Obraba
- Vrojene slabosti - Preobremenitve
- Itd.
- Napake
programske
opreme
- Pomanjkljivosti
obratovalnih
navodil
- Infrastrukturne
neustreznosti
- Človeške napake
- Itd.
Slika 5: Dejavniki, ki vplivajo na RAMS na področju železnic

SIST EN 50126-1 : 2001
4.4.2.8 Splošni dejavniki, vključno tisti, ki so navedeni na sliki 5, naj bodo preverjeni v okviru
obravnavanega železniškega sistema. Železniška uprava mora v svojem tenderskem
razpisu specificirati vse neprimerne dejavnike. Vsak ustrezen splošni dejavnik je treba
oceniti in vsak dejavnik, ki je specifičen za aplikacijo, mora biti sistematično detajliran.
Rezultati človeških dejavnikov, osnovni vidik v procesu integralnega upravljanja RAMS,
morajo biti v tej oceni poudarjeni.
4.4.2.9 Proces izpeljave detajlnih vplivnih dejavnikov mora biti podprt z uporabo dveh kontrolnih
seznamov, ki zajemata specifične železniške dejavnike (4.4.2.10) in človeške dejavnike
(4.4.2.11), ali tako, kot je alternativno prikazano na sliki 5.

4.4.2.10 Izpeljava detajlnih železniških specifičnih vplivnih dejavnikov naj vsebuje, vendar naj ne bo
omejena z njimi, proučevanje vsakega od naslednjih železniških specifičnih dejavnikov.
Poudarjeno naj bo, da naslednji seznam ni dokončen in naj bo prilagojen obsegu in namenu
aplikacije:
a) obratovanje sistema:
– naloge, ki jih mora opravljati sistem, in pogoji, pod katerimi morajo biti naloge
izvajane;
– sobivanje potnikov, tovora, osebja in sistemov v operativnem okolju;
– sistemske življenjske zahteve, vključno pričakovana življenjska doba sistema,
intenzivnost storitve in zahteve stroškov življenjskega cikla;
b) okolje:
– fizično okolje;
– visoka stopnja integracije železniških sistemov v okolje;
– omejena priložnost za preskušanje kompletnih sistemov v okolju;
c) pogoji uporabe:
– pritiski, ki jih povzročajo obstoječa infrastruktura in sistemi na novi sistem;
– nujnost vzdrževanja železniškega obratovanja med izvajanjem nalog življenjskega
cikla;
d) pogoji obratovanja:
– pogoji inštalacije na terenu ob progi;
– pogoji vzdrževanja na terenu ob progi;
– integracija obstoječih sistemov in novih sistemov med preskušanjem in
obratovanjem;
e) kategorije odpovedi:
– učinki odpovedi v distribuiranem železniškem sistemu.

4.4.2.11 Izpeljava detajlnih človeških vplivnih dejavnikov naj vsebuje, vendar naj ne bo omejena z
njimi, proučevanje vsakega od naslednjih človeških dejavnikov. Poudarjeno naj bo, da
naslednji kontrolni seznam ni dokončen in naj bo prilagojen obsegu in namenu aplikacije.
a) uvrstitev sistemskih funkcij med človeka in stroj;
b) učinek človeških sposobnosti v okviru sistema:
– vmesnik človek/sist
...